Svetovna atletika je zaradi močnega nasprotovanja športnikov opustila kontroverzno reformo daljinskih skokov. Cilj reforme je bil zmanjšati število prestopov.

Švedski skakalec s palico Mondo Duplantis in ameriška sprinterka Sydney McLaughlin-Levrone sta bila v Monaku razglašena za atleta leta 2025 s strani Svetovne atletike. Oba sta leta 2018 prejela nagrado za vzhajajočo zvezdo, Duplantis pa je v letošnjem letu ostal neporažen na 16 tekmovanjih in štirikrat izboljšal svetovni rekord v skoku s palico, ki sedaj znaša 6,3 metra.

Nizozemska atletinja Femke Bol ni prejela nagrade za najboljšo atletinjo sveta. Na podelitvi v Monaku je naziv v kategoriji atletinj na stezi pripadel Američanki Sydney McLaughlin-Levrone, ki je bila prav tako finalistka v tej kategoriji.

Klara Lukan je že četrtič zmagala na krosu v Trstu. Na tekmi bronaste serije Svetovne atletike je na 7,5 km dolgi progi s časom 25 minut in 23 sekund prehitela italijanski tekmovalki Micol Majori in Federico Zanne, ki sta zasedli drugo in tretje mesto.

Grški skakalec s palico, Emmanouil Karalis, je bil nominiran za nagrado za Fair Play s strani Svetovne atletike. Bronasti medalist z olimpijskih iger v Parizu leta 2024 je eden izmed treh kandidatov za to priznanje.

Olimpijske igre v Los Angelesu leta 2028 bodo imele neobičajen tekmovalni koledar, pri čemer bo finale teka na 100 metrov za ženske potekalo že prvi dan tekmovanja.

Svetovna atletika je objavila koledar dvoranskih mitingov za sezono 2026, ki bo vključeval skoraj 80 tekmovanj v 24 državah po Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Serija bo vsebovala osem mitingov na najvišji, zlati ravni. Začela se bo 24. januarja v Bostonu in končala 22. februarja v Torunu.

Svetovna atletika je sporočila, da so bili tarča sistematične kraje, v kateri so sodelovali dva zaposlena in pogodbeni svetovalec. Krovno atletsko organizacijo so oškodovali za več kot 1,5 milijona evrov, krajo pa so odkrili v začetku leta.

Svetovna atletika je sporočila, da je zaradi "sistematične kraje", v katero naj bi bili vpleteni njeni zaposleni, izgubila več kot 1,5 milijona evrov (1,7 milijona dolarjev). Organizacija je predala podrobne informacije o primeru ustreznim sodnim in pravnim organom za kazensko preiskavo, potem ko je notranja revizija odkrila sumljive aktivnosti, ki so trajale več let. Kraja naj bi trajala več let, znesek pa je ocenjen na približno 1,75 milijona dolarjev.

Svetovna atletika je odkrila sistematično krajo denarja organizacije, ki so jo zagrešili dva zaposlena in pogodbeni svetovalec. Finančni oddelek je odkril tatvino, ki je v obdobju več let znašala nekaj več kot 1,5 milijona evrov.

Prihodnje leto bo potekalo svetovno prvenstvo v teku na tekaški stezi, ki bo odprto tako za amaterje kot profesionalce. Tekmovanje bo potekalo v zaprtih prostorih, organizira pa ga Svetovna atletika.

Na 25. svetovnem prvenstvu v atletiki v Tokiu se bo več kot 2000 atletinj in atletov iz skoraj 200 držav potegovalo za medalje in denarne nagrade. Svetovna atletika (SA) je napovedala, da bo za vsak svetovni rekord podelila dodatnih 83.480 evrov.

Srbska atletinja Milica Gardašević se ni uspela uvrstiti v finale skoka v dalj na svetovnem prvenstvu v Tokiu. V kvalifikacijah je zasedla 21. mesto s skokom 6,41 metra, kar ni bilo dovolj za uvrstitev med najboljših 12.

Poleg prepovedi za Knightona je bila v ospredje postavljena problematika dopinga v atletiki pred svetovnim prvenstvom. Etiopijska tekačica Diribe Welteji je bila začasno suspendirana, medtem ko čaka na obravnavo svojega primera.

Svetovno prvenstvo v atletiki se je začelo v Tokiu, prizorišče pa je japonski Nacionalni stadion. Arshad Nadeem je izrazil pripravljenost na vrhunsko tekmovanje, Akani Simbine pa velja za največjega upa za medaljo za Južno Afriko.

Predsednik Mednarodne atletske zveze, Sebastian Coe, je zavrnil kritike v zvezi z genskim testiranjem, ki ga uvaja Svetovna atletika. Po njegovih besedah je teste opravilo že več kot 90 odstotkov atletinj. Coe je poudaril, da ne izvajajo testov spola, temveč preverjajo žensko biologijo.

Predsednik Svetovne atletike, Sebastian Coe, je izrazil prepričanje, da bo gensko testiranje vseh tekmovalk, ki se bodo udeležile svetovnega prvenstva v Tokiu, pravočasno zaključeno. Kljub začetnim zapletom pri testiranju, si organizatorji prizadevajo, da bi vsi atleti izpolnjevali pogoje do 1. septembra. Tistim, ki testiranja ne bodo opravili pred prihodom v Tokio, bo omogočeno, da to storijo v japonski prestolnici. Namen testiranja gena SRY je preverjanje upravičenosti ženskih atletinj in zaščita integritete ženskega športa.

Ukrajinska atletinja Maryna Bech-Romantschuk, svetovna podprvakinja v troskoku in skoku v daljino, je bila suspendirana za štiri leta zaradi dopinga. Oglasila se je po objavi informacije o suspenziji in izrazila svoje mnenje o preiskovalcih. AIU (Enota za integritet atletike) je potrdila suspenzijo.

Svetovna atletika je sprejela nove predpise, ki določajo, da se morajo atletinje, ki želijo tekmovati v ženski kategoriji na tekmovanjih za svetovno uvrstitev, podvreči enkratnemu genetskemu testu. Cilj tega ukrepa je zaščititi integriteto ženskega športa. Predpisi bodo začeli veljati 1. septembra in se bodo uporabljali na svetovnem prvenstvu v atletiki leta 2025 v Tokiu. Test SRY gena bo določal upravičenost tekmovalk.

Svetovna atletika bo od septembra uvedla obvezen enkratni genetski test za atletinje, ki želijo nastopati v ženski kategoriji na tekmovanjih, ki štejejo za svetovno lestvico. Novica, ki sta jo objavila srbski portal danas.rs in črnogorski portalanalitika.me, poudarja pomemben korak v športnem svetu glede določanja tekmovalnih kategorij.

Svetovna atletika (World Athletics) je pred svetovnim prvenstvom v Tokiu uvedla obvezne genske teste za atletinje. Ukrep, ki začne veljati 1. septembra, zahteva SRY-gen test za določanje biološkega spola, da se zagotovi, da tekmujejo samo biološko ženske. Predsednik organizacije je odločitev branil kot nujno za ohranjanje integritete ženskega športa.

Mednarodna atletska zveza je določila 1. september kot skrajni rok za ženske atletinje, da opravijo genetske teste za upravičenost do tekmovanja na svetovnem prvenstvu v Tokiu. Odločitev je bila sprejeta z namenom pojasnitve pravil glede upravičenosti ženskih tekmovalk.

Svetovna atletika je objavila svoje prvo letno poročilo, ki ocenjuje tekmovanja glede na standard "Atletika za boljši svet". Ta standard je bil zasnovan z namenom zmanjšanja vpliva na okolje ter povečanja socialnih in lokalnih ekonomskih koristi.